Književnost
Najstarejši še danes ohranjeni zapis v slovenščini in latinični zapis v kateremkoli slovanskem jeziku so Brižinski spomeniki , nastali okoli leta 1000.
Leta 1550 je Primož Trubar na Nemškem natisnil prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v knjigi. Leta 1584 je Jurij Dalmatin prevedel v slovenščino tudi celotno biblijo, Adam Bohorič pa je napisal prvo slovnico slovenskega jezika.
Na začetku 19. stoletja je slovnico v slovenščini napisal pesnik Valentin Vodnik; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis Lublanske novice. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi Jernej Kopitar. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v gajici (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je Stanislav Škrabec postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar Maksa Pleteršnika, leta 1899 pa še Slovenski pravopis.
Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera Berlin skladatelja Jakoba Zupana in libretista Feliksa Deva. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes SNG opera in balet Ljubljana združuje tako operni kot baletni ansambel. Slovensko narodno gledišče Maribor, s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919.
Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo. Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno Slovensko narodno gledišče Maribor, katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še Slovensko ljudsko gledališče Celje, Mestno gledališče Ljubljana, Prešernovo gledališče Kranj, Slovensko mladinsko gledališče, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica ter Gledališče Koper. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je Slovensko stalno gledališče Trst. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je Festival Broštnikovo srečanje , ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru.
Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter Akademija za gledališče, film, radio in televizijo, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Močno je razvejano tudi amatersko gledališko ustvarjanje.